Večer baskovskega kratkega igranega filma je približal produkcijo programa Kimuak. Dejstvo, da je bil le eden od šestih filmov v baskovskem jeziku, morda priča o uspešnosti španskega zatiranja jezika in kulture tega majhnega naroda, ki so ga najbolj opazno teptali v času Francovega režima.
Iz burne sedanjosti in ne preveč prijazne zgodovine najbrž izhaja pogled na svet, ki ga imajo tamkajšnji filmski ustvarjalci. Med šestimi kratkimi filmi lahko brez večjih težav potegnemo nekaj vzporednic. Vsem je skupen črni humor, s katerim režiserji pripovedujejo nenavadne zgodbe neobičajnih ljudi.
Txotx (1998) se odvija v zakotni vasici, kjer se družinska točilnica jabolčnika srečuje s krizo pomanjkanja svežega mesa. Napet film prikaže odnose v družini, njihovo odvisnost od posla in mračne skrivnosti. Brez večje zmote bi ga lahko označili za baskovsko Delikateso.
Groteskni Ne more več hoditi... (Ya no puede caminar, 2001) govori o dečku, ki mu oče pomaga premagovati strah pred žuželkami. Proti pričakovanju sin postane obseden z zbiranjem golazni in vseh vrst živalic. Ustvari si pravo zbirko miniterarijev, obsesija pa ga privede še dlje. Kam, zvemo na samem koncu, ki je hkrati zanimiv preobrat.
Poskus neke ostarele device, da bi vsaj enkrat v življenju doživela telesno ljubezen, je snov za kratkometražec Prvič (La primera vez, 2001). Simpatični glavni lik, starka Begona, in mladi Daniel, moški na poziv, sestavljata zabaven par, ki poskrbi za vrsto komičnih situacij.
Ob 7.35 zjutraj (7:35 de la mañana, 2003) je mjuzikl o človeku-bombi, ki stranke in osebje v kavarni pripravi do tega, da z njim plešejo in pojejo pesem dekletu, v katerega se je zaljubil. Tragikomičnost celotnega prizora je podkrepljena z veselo glasbo in klišejsko koreografijo, kar iz gledalcev izvabi smeh.
Nenavaden zaplet in končni razplet ponudita tudi film Hiša strahov (El tren de la bruja, 2003) in znanstveno-fantastični Naprava (Maquina, 2006).
Kratka retrospektiva baskovskega igranega filma je poskrbela za nekaj drugačnosti na letošnji Animateki. Programu Kimuak lahko zaželimo uspešno nadaljevanje dela, ki promovira filme iz Baskije, z majhno prošnjo, naj avtorje spodbujajo k ustvarjanju v že skoraj pozabljenem baskovskem jeziku.
Katja Pahor