Otvoritveni film

Letos Kanadski nacionalni filmski svet (NFB) praznuje 65. obletnico ustanovitve svojih studiev za animacijo. Ob tem jubileju so premierno izdali zbrana dela Normana McLarena (1914-1987) v DVD zbirki Norman McLaren: The Master's Edition. Zbirka je bila lansirana na festivalu v francoskem Annecyju in je od jeseni naprodaj v Kanadi, ZDA in po vsem svetu. Istočasno po Evropi in Severni Ameriki potekajo dogodki za promocijo McLarenovega dela.

Norman McLaren se je leta 1914 rodil na Å kotskem. Zanimanje za film so mu v mladih letih vzbudila dela velikih ruskih mojstrov Eisensteina in Pudovkina ter nemškega animatorja Oskarja Fischingerja. Med študijem na glasgowski akademiji za likovno umetnost ga je fascinacija s plesom navdahnila za ustvarjanje stiliziranih dokumentarcev, kakršen je bil Seven Till Five (1933). Pozneje se je pridružil poštni filmski enoti (General Post Office Film Unit - GPOFU) v Londonu, kjer je sodeloval z Johnom Griersonom. Tam je s tehniko neposrednega risanja na filmski trak ustvaril Love on the Wing (1937). Leta 1939 je McLaren emigriral v ZDA, kjer je posnel številne abstraktne filme, med njimi Stars and Stripes (1940) in Dots (1940). Dve leti pozneje je odpotoval v Kanado in ponovno srečal Johna Griersona, ki je na željo kanadske vlade ustanovil NFB. Skupaj sta sestavila NFB-jevo prvo ekipo animatorjev.

McLarenova osebnost in filozofija sta tesno povezani z usmeritvami NFB-jevega animacijskega studia. Kot neutruden inovator je McLaren na animatorje gledal kot na rokodelce, ki tako kot umetniki v svojih ateljejih nadzorujejo vsak korak v produkciji filma. Zato je bil vzor svojim sodelavcem in jih spodbujal k razvijanju lastnih orodij ter eksperimentiranju z novimi tehnikami. Zaradi mojstrovin, kot sta Begone Dull Care (s sorežiserko Evelyn Lambart, 1949) in Blinkity Blank (1955), njegovo ime povezujejo z risanjem in jedkanjem neposredno na filmski trak, čeprav njegova impresivna filmografija vključuje raznolike tehnike: papirnate izrezljanke (Rythmetic, z E. Lambart, 1956; Le merle, 1958), animiranje s kredo (Là-haut sur ces montagnes, 1945), sistematično uporabo pretapljanja slike (C'est l'aviron, 1944), piksilacije (Neighbours, 1952; Opening Speech: McLaren, 1961) in prekrivanje podob s pomočjo optičnega printerja (Pas de deux, 1968).

Norman McLaren je bil kreativni in tehnični inovator, ki je bil dejaven več kot 50 let; v tem času je ustvaril izjemen repertoar del, ki mu v filmskem svetu ni para. Bil je umetnik, animator, filmar, znanstvenik, izumitelj, glasbenik, tehnični izvedenec in njegovo delo bi laže uvrstili med eksperimentalne kot animirane filme. Njegovi filmi so rokodelske umetnine, namenjene zbujanju estetskega odziva, hkrati pa tudi izobražujejo, kratkočasijo in zabavajo gledalce.

Animateka se pridružuje praznovanju s posebno projekcijo ob otvoritvi festivala in s ponudbo zbranih McLarenovih del na DVD nosilcu, ki bo v času festivala na voljo v animatečnem butiku.

< br/>

Pas de Deux

Norman McLaren (National Film Board of Canada)

Kanada / Canada, 1968, 35 mm, 13'

Norman McLaren, mojster improvizacije v glasbi in ilustraciji, vzame pod drobnogled baletno koreografijo s pričakovanimi kinematografskimi učinki. Iste posnetke je osvetljeval tudi do desetkrat in s tem pomnožil podobe balerine in njenega partnerja (Margaret Mercier in Vincent Warren). Gol, črn oder in osvetljava od zadaj z oddaljeno lahkotno glasbo lesenih piščali ustvarijo tiho in odmaknjeno zgodbo o mladi ženski, v kateri se prebudi ljubezen.