Poročilo o Evropski študentski panorami

Predstavilo se je 16 animacij iz različnih evropskih, med njimi tudi dve nagrajenki Festivala v Stuttgartu. Pri več kot polovici je bila izpostavljena problematika človeških odnosov ali človekovih notranjih bojev oziroma odsev le teh v družbi. Dve animaciji sta se posvetili službenemu vplivu na življenje, in sicer Pisarniški hrup (Office Noise, 2008), kjer nerodni sodelavec povzroči živčni zlom drugemu ali spomini na preteklost dela v Cirkus Milovan (Milovan Circus, 2008), ki se je končalo, ko je na sceno prišel boljši cirkusant. In kaj ti ostane od življenja, če je tvoja služba tvoje življenje? Vpliv preteklosti na sedanjost se je kazala tudi v Žabah (Ranas, 2008), kjer se starejši možiček spominja svoje ljubezni. A ni nujno, da sta ljubezen in strast zmerom le veselje ali nostalgija nanj, ampak se lahko spremenita tudi v obsesijo, ki se krvavo zaključi. Pa naj gre za varanje po 69 letih ljubezni (69 Aastat armastust, 2008), ki se nato konča s smrtjo zaradi maščevanja ali želje po zadoščenosti pravici in morda dokazovanju lastništva, v nasprotju pa smo z Erszebetom (2008) priča naklepnemu umoru iz strasti in nato morilkinem kopanju v žrtvini krvi, ki morda predstavlja nekakšno ponovno prečiščenje ali zadoščenje, vsekakor pa prikazuje blaznost. In kaj se lahko zgodi, če želimo spremeniti trenutno življenje in prihodnost ter kakšna je cena, ki jo plačamo?

Včasih je cena smrt bližnjega, kot se to dogodi Ursu (2009), ki se želi preseliti na sončno stran gora, a naporna pot izčrpa njegovo mati. Sta bili sprememba in pot vredni te izgube? Po drugi strani pa je lahko vsakdanja rutina tista, ki dolgočasi in je potrebna sprememba, a kakšna? Je streljanje avtov z žebljički in nastavljanje eksplozij pred vrati pravi način prebijanja prostega časa dveh mladostnikov, ki se le dolgočasita in v končni fazi tako tudi ustrelita in potolčeta nedolžnega zajca ter ga pustita ležati. Je to res samo preživljanje prostega časa ali je to izpostavljena problematika zapostavljenih otrok, ki si popestrijo svoj vsakdan s potegavščinami, ki postopoma prehajajo v kriminalna dejanja? Manjši del animacij se je posvetil materialom in njihovim lastnostim, česar je največ prikazal Planet A (2008), ki je morda kakšnega gledalca celo pritegnil, da bi se približal platnu in se želel dotakniti mehkega bombaža, ki narašča ali kopičenja kristalov, ki so se napihovali. Andrzej Jobczyk se je spraševal, kaj se zgodi, če bi svet obrnili Od znotraj navzven (Wywijas, 2008). Pravzaprav je zanimivo poigravanje s stvarmi, ki se spremenijo v paradoksne preobrazbe, a se poigravajo z gledalčevimi možgani. Za konec je panoramo popestrila francoska animacija, ki je spodbudila kruljenje želodčkov ob poplesavanju sočne zelenjave in sadja v ritmu glasbe, kjer so se posledično ustvarjale raznovrstne barvite podobe.

Deja Žunko