Refleksija Krize mesojedcev

Kriza mesojedcev (La crisis carnivora, 2008) Pedra Rivera, baskovskega scenarista in režiserja, je črna komedija in ostra satira človeške družbe skozi alegorijo živalskega cesarstva. Na misel pride Živalska farma, klasična mojstrovina Georga Orwella. Politika in družba sta prikazani na najbolj krut način – zmaga lahko samo najboljši. Ali kot govori Jack London v svojih knjigah o krutem živalskem svetu Aljaske: »Ubij ali te bodo ubili, pojej, ali pa te bodo pojedli.« Skratka, vsi so hijos de puta. Rousseau bi s svojimi idejami o vrnitvi k naravi, ker naj bi vse, kar izhaja iz narave bilo dobro, bil nad filmom (ali nad svojim konceptom?) zelo razočaran.

Kompleksna zgodba s številni podzapleti, ki jo naredijo malce kaotično, lepo ponazarja sodobno družbeno in politično realnost. Film ne olepšuje stvarnosti, asociacije so številne, toda ne gre za »film s ključem«, ampak metaforo splošnega stanja človeške družbe in različnih situacij – neodvisno od časa in prostora. Kot smo nekje prebrali – George Orwell sreča South Park. Jezik filma je zelo ekspliciten, vulgaren, surov, poln kletvic in različnih zvrsti nasilja, poln stereotipov in subverzije stereotipov.

V osnovi zgodbe je t.i. vegetarijanski pakt, idejni začetnik katerega je mi(s)tični Wolfeimer, volk, idealist, ki se je v stilu de Gaullea umaknil iz življenja politične džungle. Živali, razdeljene v sektorja produkcije in potrošnje, živijo v (navideznem) vegetarijanstvu, miru in sožitju. Glavni junak, hijena Crevel, se ne znajde najbolje v teh pogojih in tukaj se zgodba začne – tiranija aristokracije, kriminal, tihotapljenje trupel, volitve, atentat na opozicijskega kandidata, naivnega in pravičnega konja Walskega, večnega poraženca na volitvah, poskusi revolucije, izdaje, kolaboracija s krokodili, prihod Crevela v preobleki divjega prašiča na oblast in končni preobrat, ki ne nosi posebnega sporočila.

Življenje je surovo, živali so zlobne, mesojedci kot rastlinojedci, zahrbtne, machiavelistične, perverzne in pokvarjene, lažnive, skorumpirane, požrešne, neumne, izdajalske, skratka, zelo človeške.

Film v 2D flash animaciji je skoraj v celoti projekt in produkt Pedra Rivera, ki se predstavi v vlogi režiserja, scenarista in producenta. Brez glasbe Daniela Tejerine bi film bil veliko slabši. Umanjkalo pa bi lahko tudi kakšne pol ure.

Ksenija Zubković