Language
novice
Arhiv
povezave
- Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta
- Za 2 groša fantazije
- Kinodvor
- Famul Stuart
- Kino Otok
- Animafest
- Anim'est
- Early Melons
- Mednarodno združenje animiranega filma (ASIFA)
- Quebeška kinoteka
- La Cineteca del Friuli
- Fantoche
- Fest Anča
- 25fps
- Vienna Independent Shorts
- Clermont-Ferrand
- Crossing Europe
- Festival Monstra, Lizbona
- I Castelli animati
- Festival animiranega filma Stuttgart (itfs)
- Festival animiranega filma Kecskemet (KAFF)
- Tallinna Pimedate Ööde Filmifestival (PÖFF)
- Mednarodni festival animacije Ottawa
- Nizozemski festival animiranega filma (HAFF)
- Fresh Film Fest
- Anifest
- Balkanima
- AnimeSlovenija
- SloAnime
- 3delavnica
Festivalski dnevnik
Drage ljubiteljice, dragi ljubitelji animacije,
svojstvenemu svetu animacije se bomo skušali približati tudi z besedo. V naslednjih dneh boste lahko na festivalski spletni strani spremljali recenzije animiranih filmov, v impresijah podoživljali posamezne festivalske dogodke, pogovore z umetnicami in umetniki o njihovem delu si boste lahko ogledali na videoposnetkih, v rubriki O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem ... boste brali o otroškem programu Slon. In še kaj. Pustite se presenetiti.
Najbolj abstraktna definicija animacije bi morda bila optična iluzija kontinuiranega gibanja. Prav tako kakor film jo gradijo podoba, zvok in gibanje. Animacija je medij, ki dopušča neomejeno izražanje in poustvarjanje domišljijskega sveta. Vsem avtorjem, ki so bili gostje lanskoletnega festivala (bilo jih je kar 70) je bil — ne glede na to, katere animirane tehnike se pri svojem ustvarjanju poslužujejo — skupen odgovor na vprašanje, zakaj so se odločili ukvarjati prav z animacijo. Glasil se je: zaradi čarobnosti.
Maja Krajnc
Nedelja, 14. 12. |
|
Animatečni trojček med "delovnim sestankom" ...Več ... (video) O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem...
Stik dneva in noči v jutranji zarji prihodnosti žanra
Kaj oživlja animacija? Je animacija oživljanje nečesa neživega? Je to oživljanje fiktivnih likov neke zgodbe, pa naj bodo to lutke iz modelirne mase, iz gibljivih kartonastih členkov, risane ali digitalne figure? Ali je to avtoreferencialna animacija lastnih postopkov, izpostavitev teh s širjenjem njihovih meja? Zmagovalni animirani filmi Animateke 2008 so dokaz, da je animacija kot odgovor na samo-prevpraševanje žanra lahko oboje. Pesmi Igorja Bizjana
|
|
Sobota, 13. 12. |
|
Se vidimo na šesti Animateki!Ilustrator, animator, grafični oblikovalec in glasbenik, med drugim tudi eden izmed letošnjih nagrajencev Animateke, Rastko Ćirić, in filmski režiser, scenarist, montažer, direktor fotografije, predavatelj in direktor festivala Balkanima iz Beograda, Nikola Majdak, o sodobnem trendu animacije, pospremljenim s pogledom v preteklost ... Več ... (video) Balt — Baltazar, Balt — Baltazar, Baltazaaar!
Z digitalizirano restavracijo hrvaške risane serije Profesor Baltazar so otroci nove generacije imeli priložnost videti to nepozabno risanko naših staršev. Njen ustvarjalec Zlatko Grgić je leta 1967 prvič oživel Baltazarja na televizijskem ekranu in zaznamoval marsikatero otroško domišljijo o prijaznem in dobrosrčnem izumitelju. Slajše od rdečih jagod
Odvrtel se je še zadnji del svetovnega programa, kjer smo lahko spremljali "najboljše od preostalih". Konec je prav zares sladek. "Najlepša plavolaska" na festivaluMladi avtor Ivan Ramadan iz Sarajeva, zaslužen za prvo 3D animacijo v Bosni, o svojem filmu in laseh ... Več ... (video) Festivalsko vzdušje - sobota, 13. 12Več ... (video) Utrinek
|
|
Petek, 12. 12. |
|
Festivalsko vzdušje - petek, 12. 12.Več ... (video) O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem...
Najrazličnejše zgodbe so se, kot bi dejal Norbert Elias, naglo uveljavile kot eden izmed standardnih pripomočkov v "procesu civiliziranja" in socializacije otrok. Od meščanske družbe naprej so za integracijo otrok v družbeno in kulturno življenje skrbele predvsem t.i. knjižne pravljice, ki so že od nekdaj zelo pomemben del otroškega življenja. "Vse je relativno"
V prvem jagodnem sklopu — kljub predstavitvi svetovno nagrajenih del — skorajda nismo bili priča kakšnemu posebnemu presežku. Videni filmi so v ospredje postavljali predvsem zgodbo. Nekaj avtorjev se je lotilo problematike medčloveških odnosov (sicer tudi v nečloveških oblikah) drugi so problematizirali politično in okoljevarstveno problematiko. Vrtiljak človeškega življenja in dela in vrtoglavi circulus vitiosus ekološke katastrofe kot njegova končna postaja
Pantha rhei — po Heraklitu vsi pojavi, ki jih lahko človek opazuje (tako v naravi, kot med soljudmi), pričajo o nenehnem gibanju, spreminjanju. In če se naravni pojavi gibljejo v harmoničnem krogotoku, ki vključuje tudi človeško življenje, se zdi, da postaja slednje vse bolj disharmonično, frenetično in mahinalno, s čemer grozi, da bo naravno krožnost zaustavil. Ali je kdo spravil to gibanje v tek, je seveda vprašljivo. A človek je iznašel način, s katerim lahko postane sam tovrstni negibni gibalec in sproži v tek sicer negibljive podobe, ter tako spregovori o vrtoglavici svojega življenja — postopek animacije. Čudoviti epilog retrospektivi poljskega filma
Obilica črnega humorja in nekaj neobičajnih karakterjev
Kaj pomeni imeti dušo
"Animacija" estonskega studia Nukufilm (dobesedno film lutk), se je zgodila l. 1957, ko je Ebert Tugarev prvič vdahnil dušo lutkam v animiranem filmu Peterčkov sen (Peetrikese unennagu, 1957) in s tem obenem utemeljil žanr animacije, ki je postal značilen za večino bivših socialističnih vzhodnoevropskih držav, še posebej za Estonijo, ki se je z njim proslavila po vsem svetu. Od tedaj njegovi nadaljevalci, z dodatkom drugih tehnik (digitalne animacije, kolaža, risane animacije, igranega filma) nadaljujejo s produkcijo uspešnih filmov, tako v formalni navezavi na — za Estonijo — specifično tehniko kot tudi vsebinski navezavi na estonsko folkloro in mitologijo. In če je mitološka razsežnost na nek način že vpisana v kolektivni predzavestni imaginarij, nam tovrstne animacije z elementi nadrealistične poetike (najbolj opazna prav pri avtorici izbora in članici žirije Jeleni Grlin) spregovorijo prav o skriti, potlačeni predindividualni dimenziji, ki giblje niti naše zavestne lutke jaza. |
|
Četrtek, 11. 12. |
|
Kako preslikati čustva v animirani filmO mojstrskem delu Regine Pessoa smo pisali že v torkovem dnevniku, sedaj o čarobnih animacijah spregovori še avtorica sama... Več ... (video) Festivalsko vzdušje - sreda, 10. 12. in četrtek, 11. 12.Utrinek
O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem...
Dandanašnja, lahko bi ji rekli medijsko-centrična, družba se spreminja z neznansko hitrostjo. Ob obilici vsakodnevno svežih informacij, novih ali izboljšanih tehnologij in neštetih načinov interaktivne komunikacije, ne zadošča več le običajna percepcija sveta. Da se ne izgubimo v tem vedno bolj zapletenem in prepletenem univerzumu digitalnega in realnega, moramo imeti nekaj opornih točk, kamor lahko vedno vržemo svoja sidra — sidra vsestranske pismenosti, kreativnosti, kritičnega mišljenja in neskončne želje po osvajanju novega znanja. Bolj ali manj prikriti estetski ali politični manifesti
"Zdajle res nočem govoriti o delu," odgovori tehnik luči Tristanu na njegovo poveličevanje ljubezni v napisu na koncu animacije Panoptikum (Panopticum, 2008), ki smo si jo med mnoštvom animacij v različnih žanrih in tehnikah lahko ogledali v tretjem delu tekmovalnega programa Animateke. A zdi se, da prav s tovrstno izjavo spregovori o svojem delu, kar bi lahko ugotovili še za mnoge druge animacije iz izbora, ki problematizirajo lastne raznovrstne tehnike in narativne postopke, ter s tem postanejo neke vrste manifesti lastne poetike; spet druge bolj spominjajo na politične manifeste, v kolikor problematizirajo človeške odnose v sodobni družbi. A kolikor želi tovrstni "manifest" preseči svoje propagandno-didaktične meje, mora znati svoje sporočilo prenesti na ne-manifestativen, subtilen način; po drugi strani mora prikritosti lastnega sporočila tud postaviti določene meje, v kolikor naj se sporočilo sploh manifestira gledalcu. Kako so tekmujoče animacije ohranjale tanko mejo med eksplicitno banalnostjo in hermetično nerazumljivostjo? Prisluhnimo podobam
"Kar je oko tvojemu telesu, to je um tvoji duši. Um je namreč oko tvoje duše. /.../ V duhu si predstavljaj, da tvoje oko tako zraste, da zapolni vse tvoje telo; različni udje so izginili in zdaj je celotno telo eno samo oko." (Ficino, Theologia Platonica) Eksperimentiranje z gledalci
|
|
Sreda, 10. 12. |
|
 |
Festivalsko vzdušje - sreda, 10. 12. in četrtek, 11. 12.Preprosto genialno
Tudi v pravljicah ni vedno srečnega konca
Drugi dan tekmovalnega programa je za nas poskrbel s precej pestrim izborom evropskih animacij. Skakali smo iz ene zgodbe v drugo in hkrati odkrivali raznovrstne tehnike, v katerih so bili filmi predstavljeni. Čeprav se je program začel presenetljivo dobro, nas je konec pustil rahlo hladne in nezainteresirane. Nove izrazne možnosti, priložnost za nov začetek
Eksperimentalni film za poljsko animacijo pomeni prelomnico, nov začetek. Je odgovor na politični pritisk, ki ga je socialistična Poljska izvajala nad umetniki. Animirani filmi pred letom 1950, ki prihajajo iz državnih studijev, so predstavniki čistega socialnega realizma. Revolucija se prične z animacijama Hiša (Dom, 1958) in Å ola (SzkoÅ‚a, 1958), ko na prizorišče stopi tandem Borowczyk-Lenica. Nekoč so bile lutke, potem je nastopila poplava animacijskih tehnik. O tem smo se lahko prepričali v prvem delu eksperimentalnih filmov Fokusa na Poljsko. Politično-satirični naboj prvih animiranih filmov
Dokumentarni film o življenju Quirina Cristiania in njegovem inovatorskem delu na področju animiranega filma, je tudi živahna in slikovita pripoved nastanka prve animacije, posnete na filmski trak. Ta je delo mladega italijanskega umetnika Cristianija, ki je samostojno iznašel obrt tehnike animiranja v Argentini, daleč stran od začetka evropskega avantgardnega raziskovanja zmožnosti, ki jih film lahko ponuja. O Beniciu, kebabih in storytellinguPredavanje in pogovor z Josephom Janetijem "V ponedeljek se sicer vračam v L.A., a pridem nazaj. Čim prej," pravi Joe, očaran nad izzivom, ki ga je v preteklem mesecu zadrževal na Bledu, in naveličan famoznega Los Angelesa, kjer si eno izmed sten sicer deli s sosedom in dobrim prijateljem, Beniciem Del Torom, a kaj ko je vreme tam tako dolgočasno stanovitno — sonce, pa sonce, pa še več sonca. Skratka živ obup. Psihoanaliza nekega žanra ali razkrivanje skrivnosti prvih animiranih filmov "Moža, ki je zavrnil Disneya"
|
Torek, 9. 12. |
|
Festivalsko vzdušjeVeč ... (video) Utrinek
O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem...
Nedavno tega se je v slovenski javnosti razplamtela ogorčena debata o spremenjenem terminu večernih risank. V zgodnejšo uro jih je potisnila prva slovenska dnevna nadaljevanka Strasti in sesula ustaljeni, vsakodnevni ritual "še risanka, potem pa spat". Protestirali so otroci, protestirali so starši. In dokazali, da se z risankami ni "hecati". Naj bo svetloba, pravi Kolja.
Več ... (video)
Kratek pogled v zgodovino, perspektivna sedanjost
Leta 1957 nastali Se-Ma-For Film Studios in Studio Miniatur Filmovych, ustanovljen leta 1958, sta v zgodovino animacije zapisala imena, kot so Piotr Dumała, Jan Lenica in Jerzy Kucia. Izbor animacij Regine Pessoa
Sanjske podobe Regine Pessoa
Veliki um majhnih bogov
Tekmovalni program se je uradno začel in nam v prvi četrtini na ogled postavil predvsem dela švicarskih animatorjev, ki se v svojih tehnikah precej razlikujejo. V filmu Animatou (2007) se različni pristopi del petih avtorjev združijo z gladkimi prehodi med vedno aktualnim lovom mačka-miš. V projektu je sodeloval tako Georges Schwizgebel, čigar delo smo si lahko ogledali večer prej, kot tudi Claude Barras, ki se nam je kasneje v programu predstavil s Sveto brado (Sainte barbe, 2007). Film Zgodaj ali pozno (Tôt ou tard, 2007) je delo še enega švicarskega ustvarjalca, ki prav zaradi preprostosti ne bi smelo ostati prezrto. Zgodba veverice in netopirja se izvrši tako enostavno in hkrati tako učinkovito; srečanje dveh različnih svetov nam z odlično idejo ustavitve mehanizma v središču sveta in s prikupno animacijo prikaže možnost združitve dveh nasprotij. Do sedaj je noč vedno izključevala dan, a v animiranem svetu se lahko zgodi tudi nemogoče. |
|
Ponedeljek, 8. 12. |
|
Festivalsko vzdušjeVeč ... (video) Animateka letos v zeleni preoblekiNa peto edicijo festivala je povabil programski direktor Animateke Igor Prassel, ki je orisal bisere in novosti letošnjega programa. Več ... (video) Sprehod po razstavi z avtorjemGeorges Schwizgebel, letošnji rezidenčni umetnik, svoje slike podpisuje z nanašanjem akrilnih in oljnih barv s čopičem na acetatni filmski trak, z barvo, razgibano kompozicijo in geometrijskimi liki pa prevprašuje prostor in svetlobo. Več ... (video) Začne se kot divja vožnja z vrtiljakom...
Ikarjev let (Le vol d'Icare, 1974), najzgodnejši kratki film švicarskega umetnika, je čudovito srečanje glasbe z mitom o letalcu. Kontinuiteta gibanja in posrečena izbira upodobitvene tehnike gledalca popeljeta na nepozabno krožno potovanje v svet barv in podob. Zajčje luknje v vrtoglavo brezno sanjskih animacij
Kot zvedavo naivna Alica se gledalec ob izstopu iz kinodvorane (ali pred vstopom vanjo) lahko mirno sprehodi med kronološko urejenimi, vizualno učinkovitimi in sporočilnimi izseki kratkometražnih animacij švicarskega mojstra Georgesa Schwizgebla, ki se na letošnji Animateki predstavlja tudi z retrospektivo svojega dela. A urejenost kronološkega niza je zavajajoča — funkcija podob je ravno nasprotno a-kronološka: gledalcu omogočajo skok v času nazaj, kot spomin na že videne animacije, ali naprej, kot anticipacija neslutenega magičnega sveta. Življenje v fiktivnem svetu je lahko naporno, še posebej kadar se bliža "konec".
|
|
Pred festivalom |
|
|
Predfestivalsko vzdušje sta v objektiv ujela Katja Goljat in Matija Dolenc. V Azurjev in Asmarjev svet se je potopila Ana Å turm, pred Strahovi je trepetala Nika Gričar. Predfestivalsko vzdušje, nedelja, 7. 12.Več ... (video) Nedelja, 7. 12.
Sobota, 6. 12.
|
|
Animateka se za leto dni poslavlja, s svojimi velikimi ušesi je v slovo pomahal tudi otroški program Slon, ki je s širokim izborom najrazličnejših animiranih filmov znal prisluhniti potrebam otrok. V čarobne dežele je na krilih domišljije popeljal tako predšolske otroke kot mladostnike, svojo pozornost pa je namenil tudi otrokom s posebnimi potrebami.
Zmagovalni filmi Animateke 2008
Profesor Baltazar: Predstavitev digitalizacije in projekcija izbranih epizod
Svetovni jagodni izbor II.
Å tirje mali slončki so se pozibavali, na pajčevini tam pod drevesom...
Svetovni jagodni izbor I.
Tekmovalni program 4
Zadnji del Fokusa na Poljsko se je osredotočil na produkcijo Se-Ma-For Studios, morda najpomembnejšega studija za zgodovino poljskega animiranega filma. Po drugem delu eksperimentalnega filma, je teh osem kratkih filmov na gledalce učinkovalo kot sproščujoč sprehod.
Večer baskovskega kratkega igranega filma je približal produkcijo programa Kimuak. Dejstvo, da je bil le eden od šestih filmov v baskovskem jeziku, morda priča o uspešnosti španskega zatiranja jezika in kulture tega majhnega naroda, ki so ga najbolj opazno teptali v času Francovega režima.
Jelena Grlin: Predstavitev studia Nukufilm
Ivan Ramadan, četrtek, 11. 12.
Dva majhna slončka sta se pozibavala tam pod drevesom na pajčevini in ko sta ugotovila, da stvar je zanimiva, sta poklicala še enega slončka...
Tekmovalni program 3
Retrospektiva Jerzyja Kucie
Nihče ne pravi, da je eksperimentalni film lahko gledljiv. Nekateri imajo njegove ustvarjalce in publiko celo za blazneže. Konec koncev se velikokrat pripeti, da avtorji med iskanjem novih izraznih možnosti popolnoma izgubijo pravo smer in gledalcu ponudijo skupek "posebnih efektov", ki so sami sebi namen.
Danes si je kar težko zares predstavljati, da bi nam televizijski oglas lahko na usta pričaral navihan nasmešek. Kako zelo zanimivi in domišljeni so pravzaprav lahko oglasi, nam postane jasno ob ogledu Cavandolijevih kratkih lutkovnih filmov. V parodiji na Rdečo kapico (Cappuccetto Rosso, 1950-57) volk sploh ne pomisli na to, da bi pojedel babico. Veliko bolj mu tekne puding Dr. Oetkerja.
Tekmovalni program II.
Fokus na Poljsko II.
Quirino Cristiani: Skrivnost prvih animiranih filmov
Detektiv, ki se loti razkrivanja skrivnosti nastanka prvih animiranih filmov, je svetovno uspešen italijanski mojster animacije Gabriele Zucchelli — med drugim je delal za velike studie kot sta Dreamworks in Universal, sodeloval s Timom Burtonom, sodeloval pri animaciji Harryja Potterja in Batmana in bil za svoj celovečerec Za tango (For a Tango, 2004) celo nagrajen. Pričakovanja so tako velika; zato se zdi opozorilo najave, da ima dokumentarec o očetu animacije vrednost predvsem za poznavalce in animatorje, v kolikor omogoča odkritje njihovega pravega izvora, nenavadna.
Veljko Popović, torek, 9. 12.
En majhen slonček se je pozibaval tam pod drevesom v pajčevini...
Prvi delovni zajtrk letošnje Animateke je postregel s fragmenti dveh slovenskih animiranih projektov v nastajanju — Deželice Pimpan, v režiji Polone Sepe, in Mulca Frače, katerega niti vleče že znana avtoriteta na področju domače animacije, Kolja Saksida.
Fokus na Poljsko nam je v uvodnem srečanju postregel s klasikami poljske animacije, nanizanimi v kronološkem zaporedju. Če govorimo o poljskem animiranem filmu, ne moremo mimo dveh studijev, ki sta in še vedno krojita glavnino poljske produkcije.
Biografija nekega ljubitelja animacij, ki postane geneza nekega avtorja v kratkem filmu Fotelj (Fotel, 1963) — ali avtorice v našem primeru — je kratka formula, s katero lahko označimo selekcijo animiranih filmov, ki jo je napravila portugalska umetnica Regina Pessoa. Na izbrane filme lahko pokukamo skozi optiko njenih dveh kratkometražnih animacij, prikazanih na koncu izbora: Noči (A Noite, 1999) in Tragične zgodbe s srečnim koncem (Historia tragica com final feliz, 2005). Tako lahko v izbranih delih tujih avtorjev odkrivamo zametke avtoričinega sloga — potencialne spodbude k ustvarjanju, ki so morda postale razlog za izbor animacije.
Letošnja Animateka v sodelovanju z MGLC-jem ponuja razstavo gostujoče umetnice, portugalke Regine Pessoa. Ta na ogled postavlja material iz svojega zadnjega animiranega filma Tragična zgodba s srečnim koncem (História trágica com final feliz, 2005).
Ko trčita dva svetova...
Retrospektiva Georgesa Schwizgebla
Razstava slik mojstra animacij Georgesa Schwizgebla 
Prvi del sklopa Vzhodnoevropske in srednjeevropske panorame krojijo najrazličnejše zgodbe, kjer opazujemo boj za tak ali drugačen obstanek — od možaka sredi morja življenja in gorile, ki se boji za obstoj svoje kariere jazzovskega trobentača, do mladeniča, ki ga izbriše njegov lastni medvedek.
Čarobni kaljedoskop tisoč in ene noči
Obšel nas je temačen svet strahov