O življenju, vesolju, risankah in sploh vsem...

Å tirje mali slončki so se pozibavali, na pajčevini tam pod drevesom...
(Slon IV.)

Najrazličnejše zgodbe so se, kot bi dejal Norbert Elias, naglo uveljavile kot eden izmed standardnih pripomočkov v "procesu civiliziranja" in socializacije otrok. Od meščanske družbe naprej so za integracijo otrok v družbeno in kulturno življenje skrbele predvsem t.i. knjižne pravljice, ki so že od nekdaj zelo pomemben del otroškega življenja.

Ena izmed otrokovih največjih potreb in hkrati najzahtevnejših nalog je, da v svojem življenju najde smisel. To mu tudi omogoči, da bolje razume samega sebe in s tem pa posledično tudi druge ljudi. Pri tem so mu včasih, seveda poleg drugih stvari, pomagale številne pravljice, danes pa to nalogo bolj ali manj uspešno opravljajo risanke. Z lahkoto bi lahko dejali, da so vlogo pravljic v današnjih časih prevzeli animirani filmi. Zato je zelo pomembno, da tematika, ki jo obravnavajo, upošteva kulturno-zgodovinske ter socialno-politične razmere časa, o katerem pripoveduje.

Petkov vzgojno-izobraževalni program je postregel s pravimi poslasticami. Kompleksni in družbeno kritični animirani film so se namreč ukvarjali z zelo aktualno tematiko. Prvi, Kiber (Cyber, 2007), je preigraval prednosti in nevarnosti virtualnih svetov. Druga animacija, Dve vili (Dvije vile, 2007), je postregla z malo drugačnim pogledom na ta čudežna in ponavadi prijazna bitja. Avtorja, ki sta bila po projekciji tudi dosegljiva za številna vprašanja, sta v njem rušila obstoječe stereotipne predstave o vilah; pri animaciji sta uporabila nekatere reference iz filma Matrica (The Matrix, 1999), nad čimer so bili otroci seveda navdušeni. Prepovedane igre (Forbidden Games, 2008) spregovorijo o nekaterih osnovnih eksistencialnih vprašanjih, o napredku družbe ter onesnaževanju okolja.

V nadaljevanju je navduševal animirani film Hladilnik (Lednice, 2007). V njem je bilo na zanimiv in domiseln način prikazano globalno segrevanje s katastrofalnimi posledicami, ki jih je prineslo s seboj. Otroci so se najbolj nasmejali ob filmu Nič novega pod soncem (Nic nového pod Sulncem, 2007), ki vzporedno prikazuje človeka iz pradavnine in sodobnega človeka — dokaz, kako malo se je pravzaprav zgodilo oziroma spremenilo od začetka sveta.

Z malo bolj grenko tematiko razdrte družine se ukvarja zgodba filma Ko smo v nebesih (Und wenn wir dann im himel sind, 2008), s problemom današnje potrošniške družbe pa nas je seznanila prisrčna Servisna služba (Attencion al cliente, 2007).

Na koncu smo spoznali še najpopularnejšo glasbeno skupino iz madžarskih gozdov. Za nas so v KJFG št. 5 (KJFG No. 5, 2008) nastopali medved, zajec in volk.

Če hoče zgodba pritegniti gledalčevo pozornost, mora predramiti njegovo radovednost in spodbuditi njegovo domišljijo, iz nje pa naj bi otrok izluščil različne pomene glede na svoje interese in potrebe v nekem okolju in obdobju. In videno je zagotovo sprožilo številne pogovore, vprašanja, razglabljanja ter spodbudilo nadaljnje aktivno delo.

Ana Å turm