Igor Bizjan posveča pesem … 6.

Slovo

(od 6. Animateke)

Ostala bodo pisma izgubljena v daljavi,
nežni kriki skozi telefonske žice,
ki nemočno odzvanjajo v noč

ostali bodo nevidni prsti,
na mehkem koščku kože,
ki jo je božala pekoča strast.

V času bodo poljubi
izgubili ostrino, barvo in obliko,
telo bo ustrojeno ob novi koži

neka tuja, sprva, strašno tuja roka
bo zatipala skrivno pot
v središče duše

Jeseni bodo odpadale kot porumenelo listje,
skozi zimski veter boš odkrival
šepet, vonj in obris
njene hoje v spomladanskem cvetju

poleti te bodo božali valovi
nekih tujih obal,
kjer boš prepoznaval odtis
njenega stopala v pesku,

še bodo prihajala telesa,
a nobeno ne bo neslišno polzelo
skozi tebe kot pomlad,

nobeno, nobeno, nobeno