Fimfarum 2

režija / directed by: Jan Balej, Aurel Klimt, Vlasta Pospíšilová, Břetislav Pojar

scenarij / script: Jan Balej, Aurel Klimt, Jiří Kubíček, Břetislav Pojar

likovna podoba / art design: Jan Balej, Martin Velíšek, Petr Poš, Pavel Koutský

animacija / animation: David Filcík, Jan Klos, Kateřina Pávová, Alfons
Mensdorff-Pouilly, Jan Smrčka, Aurel Klimt

kamera / photography: Miroslav Špála, Radim Loukota, Jakub Šimůnek, Zdeněk Pospíšil

montaža / editing: Lucie Haladová, Magda Sandersová

glasba / music: Vladimír Merta

zvok / sound: Marek Musil, Pavel Dvořák

glasovi / voices: Jan Werich, Ota Jirák

producent / produced by: Martin Vandas, Aurel Klimt (MAUR Film s.r.o.), Vít Komrzý (UPP), Magdalena Sedláková, Václav Myslík (Česká televize), Radovan Polách (Krátký Film Praha), Filip Marek (Samuelson)

Nadaljevanje zbirke pravljic »za bistre otroke in bistre odrasle« iz priljubljene istoimenske knjige Jana Wericha. Pod taktirko Břetislava Pojara ož ivi slikovita zgodba Palčka, polna preobratov in dogodivščin, Aurel Klimt v orientalskem narativnem slogu obudi tri podobne brate in v Treh grbavcih iz Damaska pričara atmosfero Bližnjega vzhoda. Tri sestre in prstan v režiji Vlaste Pospišilove uporabijo rustikalni priročnik v slogu Dekamerona: kako ukaniti moža in ga ogoljufati za prstan. Jan Balej pa bratoma Mareku in Koubi prepusti razlago naravnega pojava, skozi katerega ponovno oživita prastaro pravljično vprašanje o zavisti in hudobiji v delu Striček, zakaj je morje slano?

Nagrade / Awards

Best Animated Feature International Festival of Animated Films AniFest, 2006

O filmu so povedali

»Prvi film v kvartetu Striček, zakaj je morje slano? Jana Baleja je ostra parabola o tem, da moramo biti pri svojih željah previdni. Očarljive Tri sestre in prstan Vlaste Popišilove se zarotijo in pripravijo domiselno ponižanje svojih zakonskih mož. Aurel Klimt, ki je tudi pobudnik antologije, se v Treh grbavcih iz Damaska spogleduje z rasističnimi stereotipi. Bretislav Pojar spoštljivo pripoveduje zgodbo Palčka. Otroci bodo kljub odrezavemu političnemu sporočilu uživali, odrasli pa bodo okusili Werichov anarhističen in humanističen svetovni nazor. Uspeh prve zbirke po petnajstih letih dela je pospešil produkcijski urnik za drugi del, ki spretno prepleta stop-motion z drugimi animacijskimi tehnikami. V očarljivem kolofonu se liki iz vseh zgodb predstavijo v gledališkem poklonu občinstvu. Bežni prizori golote lutk bodo zmotili le ultrakonzervativne gledalce.«

Eddie Cockrell, Variety

Izjave režiserjev

»Glede pristopa do pravljice Tri sestre in prstan lahko začnemo s komentarjem Jana Wericha: "Trije bratje in tri sestre, trije zakonski pari, so živeli na svoj način, ne ravno najbolj preudarno, pa tudi neumno ne. Nič niso imeli proti večkilometrskemu pešačenju, če jih je na koncu čakala dobra zabava."To naj bi bila osnova za vse težavne situacije, ki jih sestre pripravijo za svoje može. Na koncu pride do sprave, pokaže pa se tudi usmiljenje navadnih vaščanov. Zgodba je postavljena v prelepo pokrajino južne Češke v 20. letih prejšnjega stoletja. Med realizacijo smo klasičnim lutkam dodali dvodimenzionalne deloracije in rekvizite. Domišljijske scene so narejene v tehniki izrezljanke.«

Vlasta Pospíšilová

»Pravljica kar kliče po umetniškem pristopu, polnem barv in okraskov. Prizori v palači so polni bleščeče dekoracije in bogate stilizacije notranjosti in zunanjosti. Sugestivna in duhovita zgodba temelji na izročilu orientalskih pravljic, kar je razvidno iz igrivega in neformalnega sloga. Glavna tehnologija, ki jo uporabljam, je klasična ročna lutkovna animacija v kombinaciji z računalniško tehnologijo. V zgodbi je veliko premikov iz enega prostora v drugega, zato je bilo treba uporabljati posebne efekte za hitro spreminjanje okolja, medtem ko bitja ostanejo statična ali v gibanju, zaradi česar je zgodba hitrejša in deluje bolj naravno. V takih primerih imam raje vizualno pripovedovanje brez nepotrebnega opisovanja. Za ta učinek sem uporabljal digitalne posnetke in slikovno postprodukcijo, tako sem vsako lutko lahko posnel ločeno od ozadja, hkrati pa sem sproti lahko preverjal nastale kompozicije. Ta tehnika dovoljuje tudi manipulacijo enega samega posnetka, ki ga z računalnikom razrežem (na primer v prizoru z neomejenimi kombinacijami treh identičnih grbavcev). Tako lahko uporabljam več animacijskih tehnik in jih po želji kombiniram.«

Aurel Klimt

»Zgodba Jana Wericha Striček, zakaj je morje slano? pripoveduje o človekovi želji imeti vedno več in več, zato je aktualna tudi danes. Pripoveduje o dveh bratih in se odvija v različnih okoljih. Obiščemo tipično češko vas, se z dvigalom spustimo v pekel, peljemo s traktorjem do pristanišča in končamo na veliki ladji. Sodobna interpretacija zgodbe uporablja moderne tehnološke dosežke, kot so traktor, peklensko dvigalo, televizija, radio itd., hkrati pa ostaja prostor za domišljijo. Grafična priprava prizorov in rekvizitov je bila zelo zahtevna. Film je posnet s klasično lutkovno animacijo, ki jo dopolnjujejo računalniški efekti.«

Jan Balej

»Werichova verzija zgodbe o znanem junaku je dejansko kratek in slikovit roman, začinjen z značilnim humorjem in filozofijo. Želel sem ohraniti čim več besedila, saj Werich sam pripoveduje pravljico. Prevesti zgodbo v film pa ni lahka naloga. Protagonisti so različnih velikosti, večina zgodbe se odvija na prostem. Pri snemanju z lutkami to predstavlja velike ovire. Zato poleg ročne animacije uporabljam računalniško tehnologijo in kombinacijo različnih tehnik: papir v naivni animaciji za opisne dele, ki so zelo dekorativni, in klasične tridimenzionalne lutke iz plastelina za igrane dele. Kostumografija in scenografija sta najbližje stilu iz sredine 19. stoletja.«

Břetislav Pojar

Življenjepisi

Vlasta Pospíšilová (1935, Praga). Diplomirala je na fakulteti za umetniško oblikovanje, specializacija lutkarstvo in scenografija. Leta 1956 je začela delati v praškem studiu za lutkarske filme, kjer je Jiři Trnka ravno pripravljal celovečerni animirani film Sen kresne noči. Pod njegovim umetniškim vodstvom je razvila veščine, ki jih je uporabila v svojih filmih. Kot animatorka je sodelovala z Janom Švankmajerjem. V poznih sedemdesetih je začela režirati animirane filme z lutkami. V devetdesetih je ustvarila trideset delov animirane serije Kresničke. Leta 2000 je posnela že tretjo pravljico Jana Wericha Izpolnjene sanje.

Aurel Klimt (1972, Žilina). Študiral je animacijo na praški filmski akademiji. Na začetku se je ukvarjal predvsem z risano animacijo, pozneje video umetnostjo v studiu Radka Pilařa, od tretjega letnika dalje pa se je pod mentorstvom Břetislava Pojarja specializiral za piksilacijo in animacijo lutk. Po zaključku študija je večinoma ustvarjal lastne filme, delal pa je tudi v gledaliških in animiranih televizijskih produkcijah. Je vsestranski avtor, ki dela kot scenarist, montažer, animator, režiser, scenograf in je običajno tudi predmet lastnih filmov.

Jan Balej (1958, Praga). Leta 1998 je zaključil študij na UPRUM, studiu za filmsko in televizijsko grafično animacijo. Leta 1990 je ustanovil studio Hafan Film Praha, ki se ukvarja predvsem s produkcijo animiranih lutkovnih filmov. Med letoma 1992 in 1994 je oblikoval in režiral serijo štirih filmov o Tomu Thumbu, v letih 1999 in 2000 pa je za češko televizijo ustvaril 13 delov zgodbic za lahko noč z naslovom Kako živijo povodni konji. Leta 2000 je končal kratki lutkovni film Noč v mestu.

Břetislav Pojar (1923, Sušice). Študiral je na Akademiji za likovno umetnost, vendar zaradi druge svetovne vojne študija ni zaključil. Tako ni postal arhitekt, ampak so ga nacisti prisilili v delo v studiu AFIT (Atelier filmovych triku / Studio za posebne učinke). Takoj po vojni so uslužbenci studia AFIT ustanovili studio Bratři v triku in Břetislav Pojar je postal eden glavnih animatorjev. Pojar je tudi med ustanovitelji oddelka za animacijo na fakulteti za film in televizijo, kjer je bil tudi prvi predstojnik. Leta 1990 je postal profesor in je še danes dejaven na oddelku za animacijo.

»Nedaleč od Konstantinovih toplic je vas Torek. Pridite tja v sredo, pa boste vseeno v Torku. Šest dni v tednu to ime laže.«

Jan Werich, Skopuška barka

Slovenski prevod zbirke pravljic Fimfarum Jana Wericha je izšel pri založbi Sanje. Po znižani ceni je naprodaj tudi v festivalskem butiku.