Francija/France, 2007, 35 mm, črno-bel/ black and white, 95’. V francoščini s slovenskimi podnapisi. / In French with Slovene subtitles.
režija/directed by: Marjane Satrapi, Vincent Paronnaud
scenarij/script: Marjane Satrapi, Vincent Paronnaud
avtorica stripov/author of the original graphic novels: Marjane Satrapi
umetniški direktor/art director: Marc Jousset
animacija/animation: Christian Desmares, Thierry Peres
montaža/editing: Stéphane Roche
glasba/music: Olivier Bernet
zvok /sound: Thierry Lebon
glasovi/voices: Chiara Mastrtoianni (Marjane), Catherine Deneuve (Tadji), Danielle Darrieux (Marjanina babica/Marjane’s Grandmother), Simon Abkarian (Ebi), Gabrielle Lopes (Marjane), Francois Jerosme (stric Anouche/Uncle Anouche)
producent/produced by: Marc-Antoine Robert, Xavier Rigault
Nagrade/Awards
Cannes 2007 (nagrada žirije/jury prize), Cinemanila 2007 (posebna nagrada žirije/special jury mention), Ottawa 2007 (nagrada za najboljši animirani celovečerni film Mercury Filmworks/Mercury Filmworks Prize for Best Animated Feature)
Teheran 1978. Osemletna Marjane sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Odrašča z naprednima staršema in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega brutalnega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih spozna povsem drugačno »revolucijo«: puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak okus življenja v tuji državi.
Življenjepis
Marjane Satrapi se je rodila leta 1969. Odrasla je v Teheranu, kjer je obiskovala Lycée Français (francoski licej). Študirala je na Dunaju in leta 1994 odšla v Francijo. V Parizu je prek kolegov animatorjev spoznala Atelier des Vosges, umetniški studio, ki je zbiral pomembne sodobne risarje stripov. V njenem prvem grafičnem romanu, Persepolis 1, ki ga je izdal L’Association novembra 2000, je Marjane opisala zgodbo prvega desetletja svojega življenja pred padcem šahovega režima in izbruha iransko-iraške vojne. V Persepolisu, ki je izšel oktobra 2001, opisuje vojno in svoje življenje pred odhodom na Dunaj, ko je bila stara štirinajst let.
Persepolis 2 pripoveduje o njenem izgnanstvu v Avstrijo in vrnitvi v Iran. Od takrat je izdala Embroideries (Vezenine) in Chicken with Plums (Piščanec s slivami). Persepolis je njen prvi celovečerec.
Vincent Paronnaud, znan kot Winshluss, se je rodil leta 1970 v La Rochellu. Je eden glavnih underground risarjev stripov. Skupaj s prijateljem in sodelavcem Cizom si je izmislil junaka m. Ferraillea, emblematično figuro stripa Ferraille Illustré, ki ga je produciral skupaj s Cizom in Felderjem. Njegovi solo projekti vključujejo dela Super Négra (1999), Welcome to the Death Club in Pat Boon – Happy End (2001). Javno priznanje je dobil z nominacijama za deli Smart Monkey leta 2004 ter Wizz and Buzz (s Cizom) leta 2007 na festivalu stripa v Angoulêmu (Angoulême Comic Book Festival). Winshluss in Cizo sta skupaj režirala dva kratka animirana filma: O’Boy What Nice Legs (čb, 1 min, 2004) Raging Blues (čb, 6 min, 2003).
Izjava režiserke
»Film smo prvič videli v dvorani na Elizejskih poljanah. Na koncu sem jokala, tudi občinstvo je jokalo. Iran je dandanes še vedno na naslovnicah. Čeprav si morda želiš, da bi bil univerzalen, ne moreš preprečiti, da bi ga ljudje videli v tej luči … Res je. Čeprav je v mojih očeh najbolj eksotična scena tista na Dunaju. Film ne obsoja, ne reče: ‘To je prav, to je narobe.’ Samo pokaže, da ima situacija več plasti. To ni politično orientiran film s sporočilom, da bi se bolje prodajal. To je predvsem film o moji ljubezni do moje družine. Vendar če evropski gledalci zaradi njega začnejo na Irance gledati kot na človeška bitja, ne pa kot na abstraktne pojme, npr. ‘iranski fundamentalisti’, ‘teroristi’ ali ‘osi zla’, potem bom vedela, da sem nekaj naredila. Ne pozabite, da so prve žrtve fundamentalizma Iranci sami.« Marjane Satrapi
O filmu so povedali
»Vsem zaostaležem, ki so še vedno prepričani, da animirani film ni razburljiv medij za odrasle in otroke, bo zmanjkalo argumentov ob pogledu na Persepolis. Tako kot serija štirih grafičnih romanov, na katerih je osnovan, je tudi ta avtobiografski tour de force popolnoma dostopen in hkrati visoka umetnost.« Lisa Nesselson, Variety
»Mešanica očarljive enostavnosti pobarvank v stilu Hanna-Barbera in bolj zračnega akvarela ali oglja, ki spominja na evropsko senzibilnost 60-ih in 70-ih. Delikatno modulirani odtenki Persepolisa so podobno sofisticirani. Premika se od zelo zabavnega do bridkega, od sladkega do strašljivega, od abstraktnega do konkretnega, od osebnega do političnega, od ciničnega do rapsodičnega … in spet nazaj.« Jim Emersonn, Scanners
»Sveža, ganljiva, začetna mojstrovina – animirani film, ki uspe biti umetniško genialen, politično bogat, moralno angažiran in čustveno silovit.« James Rocchi, Cinematical
»Ne zgolj ostra kritika nestrpnosti, ampak posebno zveneč klic po univerzalnih pravicah – svobodi, demokraciji in ljubezni. Z uporabo zelo preprostega, vendar mogočnega dizajna sta avtorja Persepolisa uspešno ustvarila edinstven in originalen kinematografski jezik, v katerem se pojavita človečnost in čustva.« Mednarodni festival animacije Ottawa
Klikni za kontaktne informacije