Navodila za svetlobno in zvočno napravo/Instructions for a Light and Sound Machine,

Peter Tscherkassky, Avstrija, 2005, 35mm, 17'

Junaka filma Navodila za zvok in sliko zlahka prepoznamo. Najprej se brezskrbno sprehaja po ulici, nakar nenadoma spozna, da je lutka množice gledalcev ter na milost in nemilost prepuščen ustvarjalcu filma. Junaško se brani, a je obsojen na vislice, kjer prav spektakularno umre, ko se strga film. Naš junak se spusti v pekel, deželo senc. V tem filmskem podzemlju sreča številna navodila za izdelavo kopij, s katerimi je sploh mogoč obstoj vseh filmskih podob. Povedano drugače, naš junak se sooča z različnimi možnostmi, tudi z možnostmi svojega obstoja kot filmske sence. “Film Navodila za svetlobo in zvočno napravo je poskus preoblikovanja rimskega vesterna v grško tragedijo.“

Peter Tscherkassky

predstavitev rezultatov delavnice Kako narediti animirani film; podelitev Sony nagrade žirije in Sony nagrade občinstva ter projekcija zmagovalnih filmov; koncert Gustav (Avstrija)

 

Gustav

“Moj oče si je vedno želel sina,” razlaga Avstrijka Eva Jantschitsch, “zato me je imel navado klicati Gustav. Vsaj do mojega tretjega leta.” Za 26-letno študentko umetnosti se zdi, da prevaja anarhistično prakso v drzni, a vseeno intimni sintetični rock. V resnici pa gre za veliko več. Za razliko od večine post-Le Tigre zvezd slednic, pa naj gre za Hakim Bay rime, renčanje proti patriarhatu ali spominjanje na Carla Gulianija (ubitega na G8 konferenci v Genovi), je Gustavin pristop hkrati nereakcionaren in subtilno humoren. Pravzaprav njen sončen, naglasa poln glas, zavit v orkester digitalnega zvokovja, večkrat popoka, kot da se ne more nehati smejati, prepleten s prepričanjem, da v resnici lahko ustvarimo tako imenovani 'boljši svet'. “Naj bo megleno in kiči,” se heca sama.

Da ne bo pomote: gre za talentirano pevko in producentko, vajeno mnogih nastopov v različnih skupinah in kolektivih, kjer so vsi raznovrstni člani komponirali glasbo in jo izvajali. A predalčkanje v škatlico z nalepko 'pevka' je oklestilo Evino dejavnost na vokalno, kar pa umetnica še zdaleč ni sprejela stoično. Tako projekt Gustav vznika iz te emancipacijske potrebe po pojavnosti kot celovite avtorice. Hkrati pa moško ime projekta nevtralizira prvotni trenutek ženske kot ospredja na moško dominiranem ozadju, glasbeni sceni/industriji, in tako omogoči drugačne scenarije. Eva vidi na elektronski glasbeni sceni dominacijo moških: organizatorji, pisci, oblikovalci zvoka, novinarji, recenzenti ... Vse to ima močan vpliv na ustvarjanje in izražanje, kljub možnostim in sposobnostim, s katerimi se avtorica vključuje v ta dominacije poln kontekst. Zato se ji zdijo dogodki, kot so Ladyfest in druga mesta žensk, brezpogojno nujni projekti upora proti splošni praksi Kulturne Industrije.

“Rešimo kite, zrušimo sistem,” nagovarja Gustav, izrisujoča pot ne-potrošniškemu življenju. Glasbeni vplivi Briana Ena, Talking Heads, Nine Simone, Toma Waitsa in Laurie Anderson jo ločujejo od sodobnih IDM glasbenic in s svojo prezračeno intimno/aktivno sintetiko izrisuje avtentični prostor, v katerem je najti tako aktivistične kot humorno-ironične barve. čŒeprav razmišlja o revoluciji, post-feminističnih mrežah in pomembnosti Indimedia platforme iz popolnoma drugega konceptualnega prostora, ji je blizu Dunajčan Fritz Ostermayer (Mego) in njegova metoda iskanja fragmentov pesmi in ne sestavljanja popa. In če se pop pesem 'zgodi', je to le posledica naključja ali slučaja.

Radikalno individualna, ne ona ne on – Gustav. Ki vsakič, ko postane podoba, na odru ali v medijih, sproži pogajanja s konotacijami o pojmu, ideji, podobi 'ženske'. Gre za izredno shizofreno pozicijo, ko je Gustav spet in spet vržena na 'biti-objekt', kljub intenzivnemu 'postajanju-subjekt'. “Kot ženska na odru sem le - koncept.”

Nina Spavatsky