Vladimir Leschiov, Litva, 2004, 35mm, 7'
Pride ponoči, tiho kot mačka, in mu krade spanec, dokler je ne nahrani. Vse kar potrebuje, je mleko, ki ji ga prinese iz dežele med spancem in resničnostjo. Ime ji je Nespečnost.
Jelena Girlin, Marii-Liis Basskovskaja, Urmas Jõemees, Estonija, 2004, Beta, 18'
Rita je običajna ženska. Njeno telo ve, kako dobiti menstruacijo, se ljubiti, roditi, a tudi, kako ubiti nerojene otroke ...
Izabela Bartosik, Poljska, 2004, Beta, 9'22''
Tema filma je ples. Simboličen ples, skozi katerega se izražajo čustva dveh glavnih junakov – plesalcev – moškega in ženske. Prikazuje različne stopnje življenja, ki jih preživljata skupaj.
Artur Dauti, Albanija, 2004, 35mm, 7'45''
Zgodovina človeka, predstavnika določene družbe, a brez jasnih ciljev. človekov odnos do sebe, do okolja, ki ga obdaja, do družbe, kateri pripada. Odgovoren je na konkretni in na simbolni ravni. Vzdušje je enako, družba v razvoju.
Veronika Schubert, Avstrija, 2005, Beta, 5'10''
Tele-Dialog temelji na nemškem izrazu “einfach gestrickt“, ki bi ga lahko v slovenščino prevedli kot “enostavno pleteno“. Nanaša se na preprosto dramaturško zgradbo TV serij, na primer lahkih komedij in pogovornih oddaj. Film sestavlja več kot 800 kadrov, pletenih iz črne in bele volne na analognem pletilnem stroju. Zvok, ki spremlja pleteno animacijo, je sestavljen iz televizijskih posnetkov. Stavki iz različnih telenovel so pomešani med seboj. Abstraktna zgodba temelji na čustvih, klišejih in puhlicah, zveni pa kot globok pogovor.
Zdeněk Durdil, češka, Beta, 7'30''
Kratki film nam kaže, kako so ljudje spoznali več o razlogih in namenih svojega obstoja. Poučna “Resnica“, ki jo opisujejo pravila človeške družbe, se sooči z neskončno večnostjo Vesolja. Namen filma ni ponovno ali bolje opisati resnico, je le kritična meditacija moža, ki zre v temno nebo.
Goran Trbuljak, Hrvaška, 2004, 35mm, 7'42''
V filmu se zgodi več nerealnih situacij, povezanih z nosečnostjo. Slike nosečnice v nemočnih položajih na kavču, vedno v istem kotu sobe, se pomešajo s slikami prehodov, svetlobe in teme ter senc na stenah in stropu. Ko nosečnica pričakujoče in nemočno leži, jo zabavajo svetlobne slike, ki nakazujejo tudi, kako počasi teče čas. Njeno premikanje je okrnjeno, tako v filmu kot v realnosti. Izbor glasbe in zvokov je v filmu bistvenega pomena, saj pripomore k vzdušju utrujenosti, nemoči, dolgočasja in pričakovanja.
Marek Skrobecki, Poljska, 2005, 35mm, 16'41''
Itchys je metaforična filmska parabola o vztrajnosti čakanja, upanja in izpolnitve, povedana na edinstven in neobičajen način. Glavna oseba je zrel mož, ki se znajde v restavraciji, od znotraj podobni svetišču. Je edini gost v restavraciji, pozdravi pa ga natakar z angelskim obrazom. Natakar si zapiše naročilo in odide. Gost čaka, da se bo natakar vrnil ... čas teče in vse se stara. Ko se večno mladi natakar nazadnje le prikaže z naročeno hrano, je gost videti že mrtev ...
László Csáki, Madžarska, 2005, 35mm, 5'
Film je narisan s kredo, po romanu Richarda Brautigana Maščevanje trate in pripoveduje zgodbo o spominu iz otroštva. Po dedkovi smrti Jack prevzame domače obveznosti in razvaža babičin viski s svojim tovornjakom. Babičin viski je odrešilno okrepčilo v času prohibicije.
Arash T. Riahi, Avstrija, 2005, Beta, 6'
Kar se na začetku filma Mississippi zdi bogato zveneč dialog med naravnim kaosom in abstraktno strukturo, se kasneje razkrije kot samostojen koncert oblik. Najprej bi predvidevali, da bo omamna vizualna kompozicija Arasha T. Riahija prinesla le kaotično razpršene kapljice vode in geometrično oblikovana barvna polja (v prevladujoči živordeči barvi), ki se izrisujejo v izmenjujočem se ritmu. Postopoma pa se začetne slike začnejo redčiti z nežnimi odmiki perspektive in fokusa, vse dokler se ne zabrišejo meje med kaosom in strukturo ter abstrakcijo in reprezentacijo. Nato se očitno umetno postavljene vizualne ravni zlijejo v enotno trdno obliko – v dialogu s počasi stopnjujočim se hrupom zvočne podlage.
Magda Dulčič, Hrvaška, 2004, Beta, 3'20''
Vsak delček filma je svoja drobna risana zgodba, hkrati pa del cikla, ki se večno vrti v krogu. Ni glavnega junaka v klasičnem pomenu besede. Ključno vprašanje je, kako zelo lahko poenostavimo idejo, da bo še vedno delovala kot samostojna zgodba. Zato je uporabljen humor. Sam po sebi ali kot globalna metafora predstavlja ključ za prepoznavanje absurda.
Klikni za kontaktne informacije