Language

novice

Arhiv

posebni program

Zaključek festivala

Posebna projekcija:

Navodila za svetlobno in zvočno napravo/Instructions for a Light and Sound Machine,

Peter Tscherkassky, Avstrija, 2005, 35mm, 17'

Junaka filma Navodila za zvok in sliko zlahka prepoznamo. Najprej se brezskrbno sprehaja po ulici, nakar nenadoma spozna, da je lutka množice gledalcev ter na milost in nemilost prepuščen ustvarjalcu filma. Junaško se brani, a je obsojen na vislice, kjer prav spektakularno umre, ko se strga film. NaŠjunak se spusti v pekel, deželo senc. V tem filmskem podzemlju sreča številna navodila za izdelavo kopij, s katerimi je sploh mogoč obstoj vseh filmskih podob. Povedano drugače, naŠjunak se sooča z različnimi možnostmi, tudi z možnostmi svojega obstoja kot filmske sence. “Film Navodila za svetlobo in zvočno napravo je poskus preoblikovanja rimskega vesterna v grško tragedijo.“

Peter Tscherkassky

predstavitev rezultatov delavnice Kako narediti animirani film; podelitev Sony nagrade žirije in Sony nagrade občinstva ter projekcija zmagovalnih filmov; koncert Gustav (Avstrija)

Koncert:

Gustav

“Moj oče si je vedno želel sina,” razlaga Avstrijka Eva Jantschitsch, “zato me je imel navado klicati Gustav. Vsaj do mojega tretjega leta.” Za 26-letno študentko umetnosti se zdi, da prevaja anarhistično prakso v drzni, a vseeno intimni sintetični rock. V resnici pa gre za veliko več. Za razliko od večine post-Le Tigre zvezd slednic, pa naj gre za Hakim Bay rime, renčanje proti patriarhatu ali spominjanje na Carla Gulianija (ubitega na G8 konferenci v Genovi), je Gustavin pristop hkrati nereakcionaren in subtilno humoren. Pravzaprav njen sončen, naglasa poln glas, zavit v orkester digitalnega zvokovja, večkrat popoka, kot da se ne more nehati smejati, prepleten s prepričanjem, da v resnici lahko ustvarimo tako imenovani 'boljši svet'. “Naj bo megleno in kiči,” se heca sama.

Da ne bo pomote: gre za talentirano pevko in producentko, vajeno mnogih nastopov v različnih skupinah in kolektivih, kjer so vsi raznovrstni člani komponirali glasbo in jo izvajali. A predalčkanje v škatlico z nalepko 'pevka' je oklestilo Evino dejavnost na vokalno, kar pa umetnica še zdaleč ni sprejela stoično. Tako projekt Gustav vznika iz te emancipacijske potrebe po pojavnosti kot celovite avtorice. Hkrati pa moško ime projekta nevtralizira prvotni trenutek ženske kot ospredja na moško dominiranem ozadju, glasbeni sceni/industriji, in tako omogoči drugačne scenarije. Eva vidi na elektronski glasbeni sceni dominacijo moških: organizatorji, pisci, oblikovalci zvoka, novinarji, recenzenti ... Vse to ima močan vpliv na ustvarjanje in izražanje, kljub možnostim in sposobnostim, s katerimi se avtorica vključuje v ta dominacije poln kontekst. Zato se ji zdijo dogodki, kot so Ladyfest in druga mesta žensk, brezpogojno nujni projekti upora proti splošni praksi Kulturne Industrije.

“Rešimo kite, zrušimo sistem,” nagovarja Gustav, izrisujoča pot ne-potrošniškemu življenju. Glasbeni vplivi Briana Ena, Talking Heads, Nine Simone, Toma Waitsa in Laurie Anderson jo ločujejo od sodobnih IDM glasbenic in s svojo prezračeno intimno/aktivno sintetiko izrisuje avtentični prostor, v katerem je najti tako aktivistične kot humorno-ironične barve. čÂŒeprav razmišlja o revoluciji, post-feminističnih mrežah in pomembnosti Indimedia platforme iz popolnoma drugega konceptualnega prostora, ji je blizu Dunajčan Fritz Ostermayer (Mego) in njegova metoda iskanja fragmentov pesmi in ne sestavljanja popa. In če se pop pesem 'zgodi', je to le posledica naključja ali slučaja.

Radikalno individualna, ne ona ne on – Gustav. Ki vsakič, ko postane podoba, na odru ali v medijih, sproži pogajanja s konotacijami o pojmu, ideji, podobi 'ženske'. Gre za izredno shizofreno pozicijo, ko je Gustav spet in spet vržena na 'biti-objekt', kljub intenzivnemu 'postajanju-subjekt'. “Kot ženska na odru sem le - koncept.”

Nina Spavatsky

Koncert je organiziran v koprodukciji s festivalom Mesto žensk.

Royal College of Art - Oddelek za animirani film

Royal College of Art je edina izključno podiplomska univerza na področju umetnosti in dizajna na svetu specializirana za poučevanje in raziskovanje. Ponuja interdisciplinarni magistrski in doktorski študij umetnosti, uporabne umetnosti, dizajna, komunikacij in humanistike.

Oddelek za animirani film namerava z vključenostjo v sodobne prakse in njihovo vrednotenje postaviti stroko na novo mesto v svetu umetnosti, ji poiskati novo občinstvo in jo umestiti v nove kontekste. Animacija ima posebno sposobnost raztezanja komercialnega in umetniškega na način, ki obogati obe področji. S tega vidika je mogoče izluščiti potrebe in možnosti, ki jih prinaša prihodnost. Na RCA se trudijo zgraditi raziskovalno okolje, ki črpa iz obeh svetov in je tudi uporabno v obeh svetovih.

Oddelek za animirani film je živahno okolje, ki študentom omogoča, da razširijo svoj študij in prakso animacije in ob tem razvijejo tudi svojo individualnost. Spodbujajo narativnene in nenarativne metode. Izjemnega pomena je, da vsako leto lahko izbirajo med različnimi pristopi in tako vzpodbujajo medsebojno oplojevanje različnih sredstev izražanja. Zgradba, tempo in ritem ter prepletenost slike in zvoka so ključni elementi, ki jih raziskujejo tekom študija. Posebej pomembni so razvoj likov in animacije, delo z igralci, ritem in časovno načrtovanje. Spodbujajo razvoj likov in komponiranje elementov iz različnih virov vključujoč igrani film, modele, fotografije in teksture, omogočajo pa tudi možnost kombiniranja novih in tradicionalnih oblik animiranja, da bi tako ustvarili vznemirljive in izvirne metode ustvarjanja podob.

Delavnice kreativnega pisanja razvijajo in stimulirajo ustvarjalnost študentov pri pisani besedi in razširjajo rabo jezika kot orodja za ustvarjanje. S pridobitvijo te veščine so študentje uspešnejši pri prošnjah za financiranje svojih projektov po končanem študiju. Ponujajo tudi scenaristične delavnice, ki omogočajo študentom izboljšati in vrednotiti vsebino ter strukturo obravnavanega dela. Učijo kreativne pristope k montaži, ki jih razvijajo z raziskovanjem znotraj oddelka.

Risanje je ena od ključnih veščin študijskega procesa. Oddelek je tesno povezan s Studiem za risanje. Oblikujejo tudi specializirane delavnice za risanje likov v gibanju in interpretacijo zvoka. Učenje ilustracije in plemenitenje potez ter znakov, ki so potrebni pri komunikaciji gibanja, je pomembna za nekatere animatorje in študij omogoča odlično priložnost za razvoj osebnega sloga. š tudente tudi spodbujajo, da so z zvokom ravno tako kreativni in inventivni kot s podobami. Ponujajo tudi priložnosti za sodelovanje z inženirji zvoka in glasbeniki izven fakultete, predvsem s študenti iz Royal College of Music in National Film and Televison School.

Podiplomske študente spodbujajo, da se sprašujejo in vrednotijo svoja lastna dela (kot tudi dela drugih) na globlji ravni. Skozi akcijsko raziskovanje lahko prepoznajo pomene, skrite za lastnimi in tujimi podobami ter zvoki. To vodi do novih spoznanj, razvoja novih metod dela in izumljanja načinov predstavljanja in zaznavanja animacije. š tudentje raziskovalci študirajo skupaj s študenti magistrskega študija in imajo dostop do vseh tehnoloških sredstev in tehnične podpore. Znanje pridobivajo tudi ob podpori in spodbujanju študijskih raziskovalnih dogodkov.

Večina učenja poteka skozi individualno prakso in mentorsko delo tako z učitelji kot tudi drugimi študenti. Poleg serije kratkih praktičnih delavnic v prvem letu študija, študentje oblikujejo kratek film ali serijo eksperimentov, ki raziskujejo in razvijajo enega od vidikov njihovega dela. Gostujoči specializirani umetniki in filmski ustvarjalci ponujajo široko paleto različnih pristopov, pa tudi kritiko študentskih del, povratno informacijo pa lahko študentje dobijo tudi z drugih oddelkov fakultete.

Filmi, ki jih producirajo znotraj oddelka, so redni gostje festivalov po svetu, prisotni pa so tudi v muzejih in galerijah, mnogi od njih so prikazani tudi na televiziji. Filmi so prejeli številne nagrade za umetniške dosežke; dva diplomska filma sta nedavno dobila nagrado BAFTA (British Association of Film and Television Arts) za najboljši animirani kratki film. Gre za filma Pes (Dog) Susie Templeton iz leta 2002 in Ribe nikoli ne spijo (Fish Never Sleep) Gaëlle Denis iz leta 2003. Med diplomanti RCA so Richard Kenworthy (Shynola), Philip Hunt (Studio AKA), Brian Wood (avtor serije Cramp Twins), Alan Smith in Adam Foulkes, režiserja čudovitega, večkrat nagrajenega oglasa za Hondo (Hate Something: Change Something) in avtorji mnogih drugih del, ki jih redno videvamo na televiziji, v glasbenih videospotih in na mednarodnih festivalih ter v galerijah sodobne umetnosti.

Š vedski filmski inštitut predstavlja: sodobni švedski kratkometražni igrani in eksperimentalni filmi

Izbral Petter Mattsson, š vedski filmski inštitut. Program filmov š vedskega Filmskega Inštituta bo predstavila Åsa Garnert.

Åsa Garnert

Zaposlena je v informacijskem oddelku š vedskega filmskega inštituta, v preteklosti pa je bila odgovorna tudi za mednarodno festivalsko distribucijo dokumentarnih filmov. Od leta 1999 do leta 2001 je bila vodja Mednarodnega festivala kratkega filma Uppsala. Poleg tega je delala kot selektorica pri različnih programih in dogodkih v zvezi s kratkimi filmi, pa tudi na Festivalu dokumentarnega filma TEMPO v Stockholmu. Kot novinarka dela tudi za švedski nacionalni radio.

Igrani kratki filmi se pogosto spogledujejo z eksperimentalnimi. Mnogi od najboljših kratkih filmov na š vedskem ta hip uporabljajo izraz, ki bi bil morda bližje občinstvu umetniških filmov, ne običajni kinematografski publiki, ki pričakuje bolj 'predvidljive' filme. Mårten Nilsson in Gunilla Heilborn pri pripovedovanju svojih zgodb uporabljata mešanico plesa in videza resničnostne TV. Avtobiografski kratki filmi Rubena Östlunda so narejeni v stilu dokumentarcev z 'umetniško' izkrivljenostjo, popolnoma izmišljena zgodba v filmu Komet (The Commet) Johana Löfstedta pa je predstavljena z doma narejenimi posnetki iz petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let. Na kratko, v tem zabavnem delu švedskih kratkih filmov lahko pričakujete nepričakovano.
Petter Mattsson

Komet/Kometen

Johan Löfstedt, š vedska, 2004, 35mm, 28’, ap/es

Stockholm leta 1965. Moški s kamero dokumentira svoje okolje v zadnjih dneh pred trkom kometa. Igrani film, ki temelji na dokumentarnem gradivu iz časa pred koncem sveta. Pol ure poezije katastrofe iz 297 kolutov standard 8 mm filma, posnetih med letoma 1959 in 1971.

Avtobiografski prizor št. 6882/Scen nr: 6882 ur mitt liv

Ruben Östlund, š vedska, 2005, 35mm, 8’30’’, ap/es

30-letnik s prijatelji v Smögenu na zahodni obali š vedske praznuje kresni večer. Prijatelji morajo priti in gledati, kako bo z zelo visokega mostu skočil v morje.

Koča/Sportstugan

Gunilla Heilborn, Mårten Nilsson, š vedska, 2005, 35mm, 12’40’’, ap/es

Henrik zbere nekaj prijateljev v poletni hišici ob jezeru globoko v gozdu. Kako se bodo ti mestni ljudje odrezali v stiku z naravo? In kako se bodo nekje daleč v divjini odzivali eden na drugega?

Tri pesmi Spoona Jacksona/Three Poems by Spoon Jackson

Michel Wenzer, š vedska, 2003, 35mm, 14’, v angleškem jeziku/English spoken

Poetičen kratki film v treh delih o Spoonu Jacksonu - človeku, ki je že 25 let v zaporu. Poezija predstavlja njegov način preživetja. Ganljiv film, ki združuje silovite podobe in Spoonovo poezijo, podano prek telefona.

Napredovanje/Utvecklingssamtal

Jens Jonsson, š vedska, 2004, 15’, 35mm, ap/es

Film o človeku, ki skuša v življenju napredovati.

Š vedski filmski inštitut predstavlja: sodobni švedski animirani filmi

Izbral Petter Mattsson, š vedski filmski inštitut. Program filmov š vedskega Filmskega Inštituta bo predstavila Åsa Garnert.

V tem programu sodobnega švedskega animiranega filma boste našli primere mnogih različnih slogov in tehnik. Od klasične risbe s svinčnikom do tridimenzionalne računalniške animacije. Ob izboru filmov od: Beleženje severnih jelenov v Jukkarjärviju (Renmärkning i Jukkasjärvi) Johana Hagelbäcka do ImaŠsijaj? (Do You Have the Shine?) Johana Thurfjella boste lahko začutili, kaj se danes dogaja s švedskim animiranim filmom. Mnogi od teh filmov so zmagovalci festivalov, na primer dokumentarec Skrito (Hidden), eden pa je celo nominiranec za oskarja – Ne ukrepaj, dokler ti ne javim (Do Nothin' Till You Hear from Me). Teme so raznovrstne, od kritike švedske družbe in Hitrega tekača Glenna (Glenn, the Great Runner) pa do zgodb o spolni zmedi v filmu Služabnik (Butler) in Bikini.
Petter Mattsson

Bikini

Lasse Persson, š vedska, 2004, 35mm, 7’

Bikini je animirani muzikal o mladeniču, ki se boji razkriti ... ki se boji stopiti iz garderobe. Zgodba se odvija leta 1960 na plaži, kjer vesela dvojčka rada preživljata poletje s svojo prijateljico.

Služabnik/Butler

Erik Rosenlund, š vedska, 2005, 35mm, 9’

Iskrica v njunem zakonu je ugasnila. š e dobro, da je pri roki služabnik.

Ne ukrepaj, dokler ti ne javim/Do Nothin' Till You Hear From Me

Pernilla Hindsefelt, Jonas Dahlbeck, š vedska, 1994, 35mm, 5’

Noč v ugledni restavraciji, po večerni predstavi so vsi inštrumenti zaspali. čÂŒutna solo violina se zbudi v svojem kovčku in se po prstih sprehodi prek odra. Z njo se začne spogledovati trobenta in prav tako saksofon. V pripravljenosti pa je še en oboževalec …

Nočna zgodba/En nattsaga

Maja Lindström, š vedska, 2005, 35mm, 15’, ap/es

Nekoč pred davnimi časi je živela mati, ki je izvedela, da bo umrla. To je film o občutku neresničnosti ob izgubi bližnje osebe. O otrocih, ki si nalagajo preveč odgovornosti. In o starših, ki si želijo, da bi otrokom lahko rekli, da se vse zgodbe srečno končajo.

Hitri tekač Glenn/Glenn, the Great Runner

Anna Erlandsson, š vedska, 2004, 35mm, 3’

Velikega tekača Glenna čaka tekmovanje. Bo dobil podporo, ki jo potrebuje?

Skrit/Gömd

Hanna Heilborn, David Aronowitsch, Mats Johansson, š vedska, 2002, 35mm, 8’, ap/es

Film temelji na intervjuju z 12-letnim Giancarlom. Režiserji želijo z združevanjem resničnega intervjuja in animiranih podob ustvariti raven, na kateri lahko na nov način poslušamo in vsrkamo zgodbo otroka begunca.

Pritisk/Måste

Erik Rosenlund, š vedska, 2003, 35mm, 5’

Absurdna komedija v običajnem okolju. Vsakdanje razmere lahko postanejo smrtno nevarne, ko se glavni junak čuti prisiljenega kršiti pravila in ne upoštevati opozoril. Nekega dne mora prelisičiti samega sebe, da bi lahko preživel.

Nokturno/Nocturne

Pernilla Hindsefelt, š vedska, 1998, 35mm, 7’

Ljubezenska zgodbica o zvezdi in kamnu ob Chopinovi glasbi.

ImaŠsijaj?/Do You Have the Shine?

Johan Thurfjell, š vedska, 2003, 35mm, 6’

ImaŠsijaj? je filmska različica igre z istim naslovom, ki jo je ustvaril isti režiser. Navdih za scenografijo je avtor dobil pri hotelu v filmu Stanleya Kubricka The Shining. Gledalec se premika po opustelih hotelskih hodnikih in vidi stvari iz perspektive majhnega fantka. Film je narejen kot igra, kljub temu da film ni interaktivni medij. Zaradi navodil za igro, ki jih gledalci dobijo ob začetku, in zaradi vmesnih rezultatov, ki so prikazani ob dnu slike, ima občinstvo občutek, da lahko vpliva na dogajanje. Fantič obhodi vogal za vogalom v hotelu, medtem pa v gledalcu narašča občutek pričakovanja, ki je posledica desetletij gledanja grozljivk.

Beleženje severnih jelenov v Jukkasjärviju/Renmärkning i Jukkasjärvi

Johan Hagelbäck, š vedska, 1996, 35mm, 10’, ap/es

Pot od beleženja severnih jelenov do zobozdravnika fantku, ki spozna zobozdravnika nenavadne vrste, ni prav dolga.

Družina in prijatelji/Släkt och vänner

Jonas Odell, š vedska, 2002, 35mm, 12’

Animirani, nekoliko avtobiografski film o spominjanju. Film o stricih, tetah, bratrancih, sestričnah in slepih potapljačih, ki pod vodo jedo banane.

š vedska

Magnus Carlsson, š vedska, 1995, 35mm, 6’, ap/es

Animirani humoristični dokumentarec, v katerem ljudje iz različnih okolij in družbenih slojev izražajo svoje mnenje. Na primer, ali bi moralo biti slepim ljudem dovoljeno živeti v hiši z razgledom ali ne …

Š vedski filmski inštitut

š vedski filmski inštitut, ki je bil ustanovljen leta 1963, ima vodilno vlogo v švedski kinematografiji. Inštitut promovira, podpira in razvija film znotraj kulturnega in širšega konteksta, podeljuje denarno pomoč za produkcijo, distribucijo in javno prikazovanje švedskih filmov doma ter za promocijo švedske kinematografije na mednarodni ravni. Prav tako si močno prizadeva za ohranjanje in promocijo švedske kinematografske dediščine.

Njegovo delovanje določa sporazum med švedsko vlado, ki imenuje tudi odbor guvernerjev, filmsko industrijo, švedsko javno televizijo (SVT) in komercialno televizijo TV4. Odbor imenuje generalnega sekretarja, ki je odgovoren za tekoče poslovanje inštituta. Odbor prav tako imenuje svetovalno komisijo, ki je odgovorna za to, da inštitut izvršuje določila Filmskega sporazuma.

Trenutni Filmski sporazum določa, da se sredstva Filmskega inštituta uporabljajo za:

podporo pri produkciji švedskih filmov,
podporo pri distribuciji in javnem prikazovanju filmov na š vedskem,
podporo pri kulturnih dejavnostih, povezanih s kinematografijo.

Filmski inštitut se financira predvsem s podporo švedske vlade, SVT in TV4 ter lastnikov švedskih kinematografov, ki prispevajo 10% bruto dohodka od prodanih vstopnic.

Tim Webb in Joe King predstavljata študentske animirane filme RCA

Na Royal College of Artse je študij animacije začel leta 1963 v okviru študija filma in televizije. Animacija je postala samostojno študijsko področje oktobra 1985 pod vodstvom profesorjev Boba Godfreyja in Dicka Taylorja. Prvi študentje so diplomirali leta 1987. Oddelek za animacijo se nahaja v šoli School of Communication, vodja oddelka pa je profesorica Joan Ashworth, ki vodi program od leta 1994. Predvajali bomo filme iz obdobja med letoma 1983 in 2005.

Nočni klub/Night Club

Jonathan Hodgson, VB, 1983, Beta, 6’02’’

Osupljiv in privlačen vpogled v nenavadne rituale in čudne osebe, ki zahajajo v nočni klub Casablanca v Liverpoolu.

Egoli

Karen Kelly, VB, 1989, Beta, 7’40’’

Film posvečen iskalcem zlata v Južnoafriški republiki.

Kakorkoli/Anyway

Run Wrake, VB, 1990, Beta, 4’15’’

Vaja v sopostavljanju zvoka, ritma in gibljivih slik, ki za gledalca pomeni pet minut tekoče in osupljive animacije. Podobe so izbrali zaradi njihove primernosti.

Cesta Dyers Hall/Dyers Hall Road

Stuart Hilton, VB, 1991, Beta, 1’23’’

Devet fotografij hiše.

Razvijanje/Procession

Stuart Hilton, VB, 1991, Beta, 1’20’’

S cikličnim postopkom obdelave v temnici in ponovnim presnemavanjem se uniči kratek kos najdenega filma. Ustvari se tok hrupa in razkroja s presenetljivo smešnimi učinki!

Volkec/Little Wolf

Ann Vrombaut, VB, 1992, Beta, 5’32’’

Kdor visoko leta, nizko pade.

Mr Jessop

Brian Wood, VB, 1992, Beta, 8’15’’

Kadar gre moški nakupovat, se mora izogniti mnogim nepričakovanim družbenim nevarnostim.

Hilary

Anthony Hodgson, VB, 1992, Beta, 8’56’’

Hilary je delala v pisarni s plastično rastlino in moškim, katerega ime je pozabila.

Naval/Surge

Jan Otto Ertesvag, VB, 1996, Beta, 1’

Naval je interpretacija privlačnosti med Luno in Zemljo. Gravitacije ne moremo videti, toda silo, ki ustvarja plimovanje morij, nam lahko predstavljajo abstraktne slike in zvoki.

Zgoščena noč/Condensed Night

Laurie Proud, VB, 1998, Beta, 2’

Gotsko “noir“ potovanje skozi spolne perverzije in korupcijo.

Ogenj/Fire

Jenny Bowers, VB, 1999, Beta, 1’

čÂŒe bi vaša hiša gorela in bi lahko rešili le eno stvar, kaj bi to bilo?

Težek napad/Grand Mal

Jack Hague, VB, 1999, Beta, 1’

Vizualna interpretacija epileptičnega napada, ustvarjena na podlagi Dostojevskijevih opisov svojih napadov. Poskus vizualizacije telesnih in zaznavnih znakov, predvsem v obdobju tik pred epileptičnim napadom. To stanje, imenovano 'avra', je Dostojevski v svojih pismih opisoval kot razburljiva transcendentalna doživetja.

Drobni Robo/Littlest Robo

Richard Kentworthy, VB, 1999, Beta, 9’15’’

“Ko sem bil štirinajstletni fantič, je bil moj oče takšen nevednež, da sem ga komaj prenašal. Ko pa sem bil star 21 let, sem bil presenečen, koliko se je naučil v teh sedmih letih.”
Mark Twain

Druga jaz/Moi L’autre/Me, the Other

Marie Paccou, VB, 2000, Beta, 6’

Ženska, ki živi s svojim otroštvom.

Stapljanje/Fused

Celia Galan Julve, VB, 2001, Beta, 2’

Kljub svojim sumničenjem gre lahko le naprej.

Ribe nikoli ne spijo/Fish never sleep

Gaëlle Denis, VB, 2002, Beta, 6’30’’

Naoko ima težko nespečnost. Poskusila je že vse, da bi lahko zaspala. Dela v lastni suši restavraciji in živi blizu tržnice Tsukiji, največje ribje tržnice na svetu.

Vozim se s kolesom/I’m on my bike

Kate Porter, VB, 2002, Beta, 2’

Ženska se vozi na kolesu in ve, da jo lahko vidiš.

Ubogi bog/Poor God

Matt Abbiss, VB, 2003, Beta, 2’30’’

Duhovnik gre k bogu na kratek klepet.

Le to si želim/One Small Wish

Hiromitsu Murakami, VB, 2003, Beta, 1’14’’

Dekletce si želi le, da bi njen medvedek pisal njene domače naloge.

Zgodbe o Vranjem fantu - Primer Lisjak/Crow Boy Stories - The case of the Fox Kid

Sumito Sakakibara, VB, 2003, Beta, 2’15’’

Vranji fant gleda, kako Lisjak hodi, in kako odkrije njegovo preteklost.

Trk/Collision

Max Hattler, VB, 2005, Beta, 2’30’’

Abstraktno polje razmišljanja, ki ga predstavljajo muslimanski vzorci, ameriške vezenine in geometrične oblike zastav.

Tip 101/Guy 101

Ian Gouldstone, VB, 2005, Beta, 8’

Mož sliši zgodbo o štoparju z druge strani interneta.

Abigail

Tony Comley, VB, 2005, Beta, 6’30’’

Ko se letalo na letu številka 502 vedno bolj približuje tlom, eden izmed potnikov noče sodelovati.

Pes/Dog

Suzie Templeton, VB, 2001, 35mm, 5’30’’

Fantek si želi tolažbe ob smrti svoje matere.

Prireditev je prijazno podprl British Council.